eurovizija 2014

Cel kup besedicenja na pojavo bradatega dekleta alias nepobritega tipcka v zenski obleki.

Bi mi na trenutke lahko postalo ze zal, da nisem gledal evrovizije...
Na kratko:
1. Ne, tak fant z brado, oblecen v zensko NE bo spreobrnil vasih odrascajocih otrok v geja. To si ali pac nisi in spolne orientiranosti se ne nalezes.
Istospolnost ni nekaj, za kar se odlocis. Niti ni nekaj, v kar bi bil vzgojen, kajti glede na to, da vsi otroci nastanejo v hetero druzinah, homoseksualci prakticno ne bi obstajali.

2. Ce si homoseksualec pac si, ce nisi, pac nisi. In ce bo imel moj otrok nagnjenost k istemu spolu, verjamem, da ga bo ze homofobna druzba dovolj stigmatizirala in omejevala. In dokler bo spostoval vrednote in ne bo zganjal nasilja nad drugimi, bo sledil resnici, ne bo kradel, bo pripravljen stvari deliti, pomagati drugim, bo v meni dobil vso podporo, ki jo bo potreboval. Predvsem pa vso ljubezen.

3. Evrovizija pa...sicer ze leta ne gledam tv, a verjamem da se zadeva ni pretirano spremenila. Glasove si podelijo sosede glede na trenutne ideologije, ki jih posamezne drzave furajo. Ce bo v ukrajini zaradi rusije vojna, je pac pricakovat, da bo v kratkem zmagala ukrajina...in eu bo pokazala svetu, kaj je prav.
Tak svet soustvarjamo iz dneva v dan.

In se vec na to temo kar na blogu, ki mi je prej prisel pod roke, oz.bolje, pod oci:

http://kostinmozeg.wordpress.com/2014/05/11/lej-jo-brado-ma/

Čuti.

pa to ni res.
noro. kako se lahko strinjamo in živimo v svetu, ker je realnost marsikaterega otroka postala nočna mora? kako lahko živimo v državi, ki krpa bančne luknje, da bodo te spet lahko posojale denar tem istim davkoplačevalcem, ki k...rpajo njene luknje? kako si pustimo verjeti, da je svet pač tak?
svet smo mi. posamezniki, sistem, v katerem živimo, katerakoli avtoriteta ima moč točno toliko časa, dokler smo ji pripravljeni sklanjati glavo.
sprašujem se, koliko časa še?
v času, ko proizvede človeška vrst 7x preveč hrane, kot se jo lahko poje, se jo raje meče proč...
žalosten sem. vse je tako preprosto, a vendar se večini strah pred spremembo tako zažre v kosti, da se oklepajo (mo?) tiste bagatele, zaradi katere se še ne vidijo (mo )med reveži. in potem eni zbirajo podpise, da bo referendum o tem kateri arhivi so zaprti in odprti? in zato bomo odvalili kakšne 4 mio?
če se želi kdo naslajat nad tem, kdo je bil rdeč in bel, pa kdo je streljal...odprite arhive ta trenutek in preživljajte svoj dragocen čas v brskanju med okostnjaki.
kdaj bomo sposobni povedat, da so domobranci pač prisegli okupatorju, se borili na njegovi strani? kdaj bomo sposobni reči, da je zmagovalec po koncu druge svetovne vojne pobil cel kup ljudi, med njimi verjetno kar nekaj otrok, žensk in takih, ki niso bili napadalci in niso ubijali? ali je res ta delitev na pravo in nepravo stran pomembnejša od tega, da živimo v 2014 letu in sredi visoko razvite družbe, sredi Evrope, vedno več otrok nima za jesti?

tole zapišem in sedem. zaprem oči in potonem v svet, ki je resničen, kjer ni kategorizacije levih, desnih, boljših, slabših, naših, vaših...

aja, če si se uspel prebiti preko mojega besedičenja...verjetno bo vsak euro prišel prav projektu BOTRSTVO. več na linku spodaj.


http://val202.rtvslo.si/2014/04/nihce-se-noce-z-mano-niti-drzati-za-roko/

Čuti. Misli. Deluj.

Danes sem zalosten.

Ne razumem, zakaj ljudje ne odpremo oci, si odgovorimo na preprosto vprasanje, kaj je tisto, kar js resnicno pomembno v zivljenju.
Zakaj se nam se vedno dozdeva, da je jezik ekonomije, kjer je samo storilnost tisto, kar... steje, edini pravi jezik komunikacije?
Zakaj je potrebno imeti vec, kot v resnici potrebujemo?
Zakaj je nekdo, ki zivi drugje, groznja standardu tebe, ki zivis tukaj?
Zakaj je tezko sprejeti nekoga, ki ima drugo barvo koze, drugacno spolno usmeritev ali drugacen pogled na svet od tebe?
Zakaj?

Danes sem zalosten.

Kako torej meditirati 21.12.2012? Sedite z zravnano hrbtenico,zaprite oci. Pustite, da zvoki okolice izvenijo v prazno, pozornost usmerite na svoj dih. Opazujte vdihe od spodaj navzgor,izdihe od zgoraj dol. Opazujte kvaliteto svezine, ki vstova z vdihom, opazujte toplo, postano kvaliteto, ki izstopa. Sledite obcutku sebe, ki postaja bolj intenziven. Naj se vam ne mudi,potopite se globoko v obcutek in se v njem popolnoma sprostite. Pustite, da vas prelije obcutek miru, obcutek tisine, ki ga boste nasli v sebi... Cuti.Misli.Deluj. 21.12.2012 18.50 Ploscad CD, Ljubljana

Čuti.Misli.Deluj. 21.12.012

Verjamemo v delovanje posameznika.
Verjamemo v to, da mir in pero slej kot prej premagata meč.
Verjamemo, da je apatija počasno umiranje slehernika.
Verjamemo, da je v delovanje potrebno dati sebe. Ne zato, ker lahko nekaj pridobim, ne zato, ker bi se bal, da nekaj izgubim. Preprosto zato, ker se v delovanju, ki se mu predamo, najhitreje zgodijo spremembe sveta okrog nas.

v Petek bodo v mestu demonstracije. Na ulicah bodo ljudje izražali svojo voljo po angažiranosti, vključenosti v aktivno kreiranje svoje usode. Nekateri bodo vpili, drugi ropotali, tretji morda mirno stali.

Včasih z molkom povemo več kot z nešteto besedami. zato bomo 21.12.012 ob 18.50 na ploščadi CD v Ljubljani preprosto sedli, zaprli oči in 20 minut nemo izražali veselje ob delovanju. Ne bomo pasivno sedeli! Kaj naj bi se odvijalo v glavi posameznika, o tem več kaj besed v prihodnje...Za tiste, ki ste že stari mački in je meditacija del vašega vsakdana, verjetno ne bo potrebno izgubljati besed. Dobrodošle so kakršnekoli tehnike koncentracije, ki jih uporabljate, zato da se aktivno približate občutku zavednega bivanja.

Ni pomembno, ali ste jogist, budist, ateist, komunist, levičar, desničar, kristjan ali žid...Pomemben je le namen, da vam ni vseeno. Da želite postati aktiven člen v svojem življenju. Le to.
Spoštujemo NENASILNO delovanje, ki sledi univerzalnim vrednotam sočutja, resnicoljubja, NE-kraje, NE-pohlepa, čistosti, radosti, ki je izbira slehernika, samonadzora, samopreučevanja in predanosti biti najbolje, kar sem lahko.


Flash Mob aktivnost 21.12.012 18.50.
Ploščad CD, LJ.
Preprosto pridete.
Se usedete.
Svojo pozornost iz zunanjega sveta  potegnite navznoter. Poglejte, kako se počuti tisto, čemur rečete JAZ...

Več pa še v kratkem!

Kam zdaj?

Minilo je dobro leto, odkar se je Čuti.Misli.Deluj. zgodil v Ljubljani, Celju in Tuzli.
Kaj pa danes?
sporočilo, ki smo ga s svojim delovanjem na shodu predstavili, ki ni bil PROTI ampak ZA, za aktivno delovanje posameznika v družbi, JE danes še kako živo.

ČUTI.MISLI.DELUJ.

Družba.
Vrednote.
Sobivanje.
Spoštovanje.
Sočutje.
Govoriti o vrednotah je brez pomena, če jih posameznik ali družba ne zna živeti. Čas za “cesarjeva nova oblačila” je minil in prišel je čas resničnih sprememb. Te spremembe se lahko zgodijo samo znotraj vsakega posameznika – znotraj mene in tebe, za vse nas.Ne čas besed, nastopil je čas dejanj.
Neravnovesje v katerem se nahajamo, se občuti kot splošna nedejavnost, brezbrižnost, kopičenje materialnih stvari za vsako ceno, iskanje izgovorov, zatekanje v nasilje in prevare. Država izgublja svoj smisel in človek se počuti opeharjen, ponižan, razočaran in prepuščen samemu sebi.

Odgovornost posameznika je delovanje. V skladu z osnovnimi vrednotami, ki so univerzalne, je naš edini cilj postati boljši človek. Razmere v družbi niso posledica recesije temveč pasivnosti posameznikov, ki so dopustili, da drugi upravljajo z njihovimi življenji. Sistemi, taki in drugačni, so lahko ljudem prijazni le, če v njih aktivno sodelujejo in tako omogočijo sistemu, da sledi naravni poti evolucije in postane boljši. Volitve so le eden od vzvodov, ki lahko premaknejo svet.

Vsi smo ČLOVEK.

Mislim, da je čas, da ljudje sprevidimo, da ne gre zame ali zate.

Da ne gre za zmago ali poraz,niti za to,kdo je boljsi ali slabsi.

Da ne gre za levico ali desnico,da ne gre za programe politicnih strank.

Da ne gre za ideologije ali konflikt.

Da resitev ni v nobenem 'izmu',ne v kapitalizmu,ne v komunizmu,socializmu,liberalizmu,fasizmu,nacizmu...

Zdi se.mi,da je cas,da sprevidimo,da ne gre za tebe ali mene,za njega ali onega....ampak za nas.

Mogoce se mi dozdeva, da bi bilo krasno ljudem povedat, da ima vsak med nami moc, da nekaj ukrene, da postane aktiven igralec v svojem zivljenju.

Zdi se mi,da je cas, da ljudje sprevidimo, da ne gre zate ali zame, ampak za nas.

Da lahko sebicnost zamenjamo s socutjem.

Da nam ni vseeno,kaj se dogaja z drugimi.

Da ne sodimo cloveka po barvi koze, verski ali politicni pripadnosti.

Da delamo vse, kar pocnemo najboljse, kot lahko.

Da ne pocnemo stvari zato, ker okolica to pricakuje od nas.

Da smo...

Da vsak lahko postane boljsi clovek.

 

 

Nekega lepega, jesenskega dne, vol.3

Foto:
Brane Završan