eurovizija 2014

Cel kup besedicenja na pojavo bradatega dekleta alias nepobritega tipcka v zenski obleki.

Bi mi na trenutke lahko postalo ze zal, da nisem gledal evrovizije...
Na kratko:
1. Ne, tak fant z brado, oblecen v zensko NE bo spreobrnil vasih odrascajocih otrok v geja. To si ali pac nisi in spolne orientiranosti se ne nalezes.
Istospolnost ni nekaj, za kar se odlocis. Niti ni nekaj, v kar bi bil vzgojen, kajti glede na to, da vsi otroci nastanejo v hetero druzinah, homoseksualci prakticno ne bi obstajali.

2. Ce si homoseksualec pac si, ce nisi, pac nisi. In ce bo imel moj otrok nagnjenost k istemu spolu, verjamem, da ga bo ze homofobna druzba dovolj stigmatizirala in omejevala. In dokler bo spostoval vrednote in ne bo zganjal nasilja nad drugimi, bo sledil resnici, ne bo kradel, bo pripravljen stvari deliti, pomagati drugim, bo v meni dobil vso podporo, ki jo bo potreboval. Predvsem pa vso ljubezen.

3. Evrovizija pa...sicer ze leta ne gledam tv, a verjamem da se zadeva ni pretirano spremenila. Glasove si podelijo sosede glede na trenutne ideologije, ki jih posamezne drzave furajo. Ce bo v ukrajini zaradi rusije vojna, je pac pricakovat, da bo v kratkem zmagala ukrajina...in eu bo pokazala svetu, kaj je prav.
Tak svet soustvarjamo iz dneva v dan.

In se vec na to temo kar na blogu, ki mi je prej prisel pod roke, oz.bolje, pod oci:

http://kostinmozeg.wordpress.com/2014/05/11/lej-jo-brado-ma/

Čuti.

pa to ni res.
noro. kako se lahko strinjamo in živimo v svetu, ker je realnost marsikaterega otroka postala nočna mora? kako lahko živimo v državi, ki krpa bančne luknje, da bodo te spet lahko posojale denar tem istim davkoplačevalcem, ki k...rpajo njene luknje? kako si pustimo verjeti, da je svet pač tak?
svet smo mi. posamezniki, sistem, v katerem živimo, katerakoli avtoriteta ima moč točno toliko časa, dokler smo ji pripravljeni sklanjati glavo.
sprašujem se, koliko časa še?
v času, ko proizvede človeška vrst 7x preveč hrane, kot se jo lahko poje, se jo raje meče proč...
žalosten sem. vse je tako preprosto, a vendar se večini strah pred spremembo tako zažre v kosti, da se oklepajo (mo?) tiste bagatele, zaradi katere se še ne vidijo (mo )med reveži. in potem eni zbirajo podpise, da bo referendum o tem kateri arhivi so zaprti in odprti? in zato bomo odvalili kakšne 4 mio?
če se želi kdo naslajat nad tem, kdo je bil rdeč in bel, pa kdo je streljal...odprite arhive ta trenutek in preživljajte svoj dragocen čas v brskanju med okostnjaki.
kdaj bomo sposobni povedat, da so domobranci pač prisegli okupatorju, se borili na njegovi strani? kdaj bomo sposobni reči, da je zmagovalec po koncu druge svetovne vojne pobil cel kup ljudi, med njimi verjetno kar nekaj otrok, žensk in takih, ki niso bili napadalci in niso ubijali? ali je res ta delitev na pravo in nepravo stran pomembnejša od tega, da živimo v 2014 letu in sredi visoko razvite družbe, sredi Evrope, vedno več otrok nima za jesti?

tole zapišem in sedem. zaprem oči in potonem v svet, ki je resničen, kjer ni kategorizacije levih, desnih, boljših, slabših, naših, vaših...

aja, če si se uspel prebiti preko mojega besedičenja...verjetno bo vsak euro prišel prav projektu BOTRSTVO. več na linku spodaj.


http://val202.rtvslo.si/2014/04/nihce-se-noce-z-mano-niti-drzati-za-roko/

Čuti. Misli. Deluj.

Danes sem zalosten.

Ne razumem, zakaj ljudje ne odpremo oci, si odgovorimo na preprosto vprasanje, kaj je tisto, kar js resnicno pomembno v zivljenju.
Zakaj se nam se vedno dozdeva, da je jezik ekonomije, kjer je samo storilnost tisto, kar... steje, edini pravi jezik komunikacije?
Zakaj je potrebno imeti vec, kot v resnici potrebujemo?
Zakaj je nekdo, ki zivi drugje, groznja standardu tebe, ki zivis tukaj?
Zakaj je tezko sprejeti nekoga, ki ima drugo barvo koze, drugacno spolno usmeritev ali drugacen pogled na svet od tebe?
Zakaj?

Danes sem zalosten.