pa to ni res.
noro. kako se lahko strinjamo in živimo v svetu, ker je realnost marsikaterega otroka postala nočna mora? kako lahko živimo v državi, ki krpa bančne luknje, da bodo te spet lahko posojale denar tem istim davkoplačevalcem, ki k...rpajo njene luknje? kako si pustimo verjeti, da je svet pač tak?
svet smo mi. posamezniki, sistem, v katerem živimo, katerakoli avtoriteta ima moč točno toliko časa, dokler smo ji pripravljeni sklanjati glavo.
sprašujem se, koliko časa še?
v času, ko proizvede človeška vrst 7x preveč hrane, kot se jo lahko poje, se jo raje meče proč...
žalosten sem. vse je tako preprosto, a vendar se večini strah pred spremembo tako zažre v kosti, da se oklepajo (mo?) tiste bagatele, zaradi katere se še ne vidijo (mo )med reveži. in potem eni zbirajo podpise, da bo referendum o tem kateri arhivi so zaprti in odprti? in zato bomo odvalili kakšne 4 mio?
če se želi kdo naslajat nad tem, kdo je bil rdeč in bel, pa kdo je streljal...odprite arhive ta trenutek in preživljajte svoj dragocen čas v brskanju med okostnjaki.
kdaj bomo sposobni povedat, da so domobranci pač prisegli okupatorju, se borili na njegovi strani? kdaj bomo sposobni reči, da je zmagovalec po koncu druge svetovne vojne pobil cel kup ljudi, med njimi verjetno kar nekaj otrok, žensk in takih, ki niso bili napadalci in niso ubijali? ali je res ta delitev na pravo in nepravo stran pomembnejša od tega, da živimo v 2014 letu in sredi visoko razvite družbe, sredi Evrope, vedno več otrok nima za jesti?
tole zapišem in sedem. zaprem oči in potonem v svet, ki je resničen, kjer ni kategorizacije levih, desnih, boljših, slabših, naših, vaših...
aja, če si se uspel prebiti preko mojega besedičenja...verjetno bo vsak euro prišel prav projektu BOTRSTVO. več na linku spodaj.
http://val202.rtvslo.si/2014/04/nihce-se-noce-z-mano-niti-drzati-za-roko/
noro. kako se lahko strinjamo in živimo v svetu, ker je realnost marsikaterega otroka postala nočna mora? kako lahko živimo v državi, ki krpa bančne luknje, da bodo te spet lahko posojale denar tem istim davkoplačevalcem, ki k...rpajo njene luknje? kako si pustimo verjeti, da je svet pač tak?
svet smo mi. posamezniki, sistem, v katerem živimo, katerakoli avtoriteta ima moč točno toliko časa, dokler smo ji pripravljeni sklanjati glavo.
sprašujem se, koliko časa še?
v času, ko proizvede človeška vrst 7x preveč hrane, kot se jo lahko poje, se jo raje meče proč...
žalosten sem. vse je tako preprosto, a vendar se večini strah pred spremembo tako zažre v kosti, da se oklepajo (mo?) tiste bagatele, zaradi katere se še ne vidijo (mo )med reveži. in potem eni zbirajo podpise, da bo referendum o tem kateri arhivi so zaprti in odprti? in zato bomo odvalili kakšne 4 mio?
če se želi kdo naslajat nad tem, kdo je bil rdeč in bel, pa kdo je streljal...odprite arhive ta trenutek in preživljajte svoj dragocen čas v brskanju med okostnjaki.
kdaj bomo sposobni povedat, da so domobranci pač prisegli okupatorju, se borili na njegovi strani? kdaj bomo sposobni reči, da je zmagovalec po koncu druge svetovne vojne pobil cel kup ljudi, med njimi verjetno kar nekaj otrok, žensk in takih, ki niso bili napadalci in niso ubijali? ali je res ta delitev na pravo in nepravo stran pomembnejša od tega, da živimo v 2014 letu in sredi visoko razvite družbe, sredi Evrope, vedno več otrok nima za jesti?
tole zapišem in sedem. zaprem oči in potonem v svet, ki je resničen, kjer ni kategorizacije levih, desnih, boljših, slabših, naših, vaših...
aja, če si se uspel prebiti preko mojega besedičenja...verjetno bo vsak euro prišel prav projektu BOTRSTVO. več na linku spodaj.
http://val202.rtvslo.si/2014/04/nihce-se-noce-z-mano-niti-drzati-za-roko/
