Kako torej meditirati 21.12.2012? Sedite z zravnano hrbtenico,zaprite oci. Pustite, da zvoki okolice izvenijo v prazno, pozornost usmerite na svoj dih. Opazujte vdihe od spodaj navzgor,izdihe od zgoraj dol. Opazujte kvaliteto svezine, ki vstova z vdihom, opazujte toplo, postano kvaliteto, ki izstopa. Sledite obcutku sebe, ki postaja bolj intenziven. Naj se vam ne mudi,potopite se globoko v obcutek in se v njem popolnoma sprostite. Pustite, da vas prelije obcutek miru, obcutek tisine, ki ga boste nasli v sebi... Cuti.Misli.Deluj. 21.12.2012 18.50 Ploscad CD, Ljubljana

Čuti.Misli.Deluj. 21.12.012

Verjamemo v delovanje posameznika.
Verjamemo v to, da mir in pero slej kot prej premagata meč.
Verjamemo, da je apatija počasno umiranje slehernika.
Verjamemo, da je v delovanje potrebno dati sebe. Ne zato, ker lahko nekaj pridobim, ne zato, ker bi se bal, da nekaj izgubim. Preprosto zato, ker se v delovanju, ki se mu predamo, najhitreje zgodijo spremembe sveta okrog nas.

v Petek bodo v mestu demonstracije. Na ulicah bodo ljudje izražali svojo voljo po angažiranosti, vključenosti v aktivno kreiranje svoje usode. Nekateri bodo vpili, drugi ropotali, tretji morda mirno stali.

Včasih z molkom povemo več kot z nešteto besedami. zato bomo 21.12.012 ob 18.50 na ploščadi CD v Ljubljani preprosto sedli, zaprli oči in 20 minut nemo izražali veselje ob delovanju. Ne bomo pasivno sedeli! Kaj naj bi se odvijalo v glavi posameznika, o tem več kaj besed v prihodnje...Za tiste, ki ste že stari mački in je meditacija del vašega vsakdana, verjetno ne bo potrebno izgubljati besed. Dobrodošle so kakršnekoli tehnike koncentracije, ki jih uporabljate, zato da se aktivno približate občutku zavednega bivanja.

Ni pomembno, ali ste jogist, budist, ateist, komunist, levičar, desničar, kristjan ali žid...Pomemben je le namen, da vam ni vseeno. Da želite postati aktiven člen v svojem življenju. Le to.
Spoštujemo NENASILNO delovanje, ki sledi univerzalnim vrednotam sočutja, resnicoljubja, NE-kraje, NE-pohlepa, čistosti, radosti, ki je izbira slehernika, samonadzora, samopreučevanja in predanosti biti najbolje, kar sem lahko.


Flash Mob aktivnost 21.12.012 18.50.
Ploščad CD, LJ.
Preprosto pridete.
Se usedete.
Svojo pozornost iz zunanjega sveta  potegnite navznoter. Poglejte, kako se počuti tisto, čemur rečete JAZ...

Več pa še v kratkem!

Kam zdaj?

Minilo je dobro leto, odkar se je Čuti.Misli.Deluj. zgodil v Ljubljani, Celju in Tuzli.
Kaj pa danes?
sporočilo, ki smo ga s svojim delovanjem na shodu predstavili, ki ni bil PROTI ampak ZA, za aktivno delovanje posameznika v družbi, JE danes še kako živo.

ČUTI.MISLI.DELUJ.

Družba.
Vrednote.
Sobivanje.
Spoštovanje.
Sočutje.
Govoriti o vrednotah je brez pomena, če jih posameznik ali družba ne zna živeti. Čas za “cesarjeva nova oblačila” je minil in prišel je čas resničnih sprememb. Te spremembe se lahko zgodijo samo znotraj vsakega posameznika – znotraj mene in tebe, za vse nas.Ne čas besed, nastopil je čas dejanj.
Neravnovesje v katerem se nahajamo, se občuti kot splošna nedejavnost, brezbrižnost, kopičenje materialnih stvari za vsako ceno, iskanje izgovorov, zatekanje v nasilje in prevare. Država izgublja svoj smisel in človek se počuti opeharjen, ponižan, razočaran in prepuščen samemu sebi.

Odgovornost posameznika je delovanje. V skladu z osnovnimi vrednotami, ki so univerzalne, je naš edini cilj postati boljši človek. Razmere v družbi niso posledica recesije temveč pasivnosti posameznikov, ki so dopustili, da drugi upravljajo z njihovimi življenji. Sistemi, taki in drugačni, so lahko ljudem prijazni le, če v njih aktivno sodelujejo in tako omogočijo sistemu, da sledi naravni poti evolucije in postane boljši. Volitve so le eden od vzvodov, ki lahko premaknejo svet.

Vsi smo ČLOVEK.

Mislim, da je čas, da ljudje sprevidimo, da ne gre zame ali zate.

Da ne gre za zmago ali poraz,niti za to,kdo je boljsi ali slabsi.

Da ne gre za levico ali desnico,da ne gre za programe politicnih strank.

Da ne gre za ideologije ali konflikt.

Da resitev ni v nobenem 'izmu',ne v kapitalizmu,ne v komunizmu,socializmu,liberalizmu,fasizmu,nacizmu...

Zdi se.mi,da je cas,da sprevidimo,da ne gre za tebe ali mene,za njega ali onega....ampak za nas.

Mogoce se mi dozdeva, da bi bilo krasno ljudem povedat, da ima vsak med nami moc, da nekaj ukrene, da postane aktiven igralec v svojem zivljenju.

Zdi se mi,da je cas, da ljudje sprevidimo, da ne gre zate ali zame, ampak za nas.

Da lahko sebicnost zamenjamo s socutjem.

Da nam ni vseeno,kaj se dogaja z drugimi.

Da ne sodimo cloveka po barvi koze, verski ali politicni pripadnosti.

Da delamo vse, kar pocnemo najboljse, kot lahko.

Da ne pocnemo stvari zato, ker okolica to pricakuje od nas.

Da smo...

Da vsak lahko postane boljsi clovek.

 

 

Nekega lepega, jesenskega dne, vol.3

Foto:
Brane Završan

Še bomo DELOVALI!

Nekega lepega, jesenskega dne, vol.2

Foto:
Brane Završan

Ena od udeleženk o ČUTI.MISLI.DELUJ.

Včeraj smo se v Ljubljani zbudili še v eno megleno nedeljsko jutro.
Ob vroči kavi in dobri knjigi sta se vsiljevali dve misli: kako lepo jutro se mora pravkar odvijati na morju (1 ura vožnje) in kako mamljivo je branje knjige vse tja do kasnega kosila. No, tu in tam je pocukala še malo sitna misel na vabilo na skupinsko jogo ČUTI; MISLI; DELUJ.
Kako le?
V tem mrazu?
Na betonu?
Pred očmi mimoidočih?
Zakaj že?
Preskočimo proces trmarjenja osebne inercije in rezistence. Ob 10.50 je bil Kongresni trg skoraj prazen, že čez nekaj minut pa nas je kakih štirideset odvijalo blazine na ploščadi pred Univerzo. Kot napovedano se je v tišini pričela skupna vadba, vsak s svojim znanjem in izkušnjami, vsak v svojem in v nekakem skupnem ritmu. Po tridesetih minutah se je vadba v tišini zaključila z nekaj omi, ki so vsaj za sodelujoče lepo in polno odzvanjali na prostranem trgu. Potem so se ljudje, ki se med sabo večinoma nismo poznali, razšli.
Ne vem, kaj so v tej naši družbi spektakla zabeležile kamere in številni fotoreporterji, še manj, kaj si je mislila dokaj velika gruča radovednežev. Pravzaprav ne vem niti, kaj so si mislili ostali udeleženci – razen, da so bili videti zadovoljni. Zame je bila to vadba joge in vadba skupnega in skupnostnega: čutenja, delovanja, uresničevanja namere. Skupen vložek, skupno zadovoljstvo, skupna izkušnja, ki je vsaj prehodno izgnala še mraz iz teles. Fino vajeništvo za jogo in za nekaj drugega. Da se je po skoraj treh tednih nebo nad Ljubljano odprlo v sonce, je bila še ena čudovita sinhronost.
Morda škoda le, sem kasneje pomislila, da se skupno dihanje ni odvijalo pri šotorih na Borzi ali pred FF.